Za zacetek, da se predstavim, moje ime je Matic. Sem ljubitelj filma, hip hopa, tehnologije, interneta, igrac za odrasle,… Predvsem sem pa resnicoljuben fant, ki se na trenutke pocuti kot Don Kihot, zadnji vitez na tem norem svetu. Vcasih skoraj obupan nad razseznostjo neumnosti, ki razsaja kot virus med naso vrsto.
Sem zelo firbcen po naravi in rad raziskujem, poskusam si vedno ustvariti svoje mnenje in tezko sprejmem argument brez podlage. Ze zelo zgodaj sem spoznal, da mi bo ta firbec nastavljal polena pod noge. Kot klinc se v osnovni soli, sem veljal za brihtnega, a tezavnega fanta. Nikakor me niso zadovoljili odgovori na vprasanja, ki sem jih postavljal takrat se tovarisicam. Z casom so vprasanja postajala bolj neprijetna in odgovori skriti cedalje globje, nekje v temnih kotih ujetih dus. Skozi ves cas solanja sem imel ob strani zavetnike, ki se nikoli niso hoteli izpostavljati, a skrivaj so mi dali vedeti, da naj sledim srcu, najbom `borec`, so mi pravili. Kmalu sem izostril `oko` za ljudi z nepostenimi nameni, mogoce tudi zato, ker sem sam vedno stremel k resnici in pravicnosti, ker so me vzgajali v tem duhu. Ce sem kdaj opazil kaj, ko se mi ni zdelo fer, sem vedno stegnil jezik. Bil sem direkten in nisem se zadovoljil, brez zadovoljivega odgovora. Scasoma sem postal ogromen trn v peti pri vecini profesorjev v vseh letih solanja. Nezadovoljen z odgovori in v iskanju boljsih odgovorov sem spoznal, da si bom moral v zivljenju sam ustvariti svojo resnico in sam poiskati odgovore. Zaznamoval me je nek profesor kasneje v srednji soli, ko mi je na neko vprasanje odgovoril, da mi ne sme povedati prave resnice, ampak to kar mu je bilo naroceno, da predava. Takrat sem spoznal, da je sola zmanipulirana in da resnica ni vedno prioriteta. Sam mislim, da je resnica pomembnejsa od bolecine, ki jo le ta lahko povzroci. Veckrat so posledice hujse, od custvene bolecine. Ob ogromnem pritisku starsev sem koncal srednjo solo. Solanje je bilo naporno, ne v intelektualnem smislu, vendar zaradi sveta v katerem sem prezivljal za cas solanja. Dobil sem ogromno zivljenskih izkusenj in te izkusnje so bile vedno interesantne razlicnim razrednikom, ki sem jih imel skozi vsa leta. Z nekaterimi sem imel prav poseben odnos v casu solanja. Z nekaterimi smo se tako dobro razumeli, da smo se obiskovali na domu, jaz pri njih in oni pri meni. Vedno sem bil bolj svoboden od vrstnikov. Doma so mi zaupali, vedno sem povedal resnico, ne glede na posledice, sploh ker so ponavadi bile posledice hujse, ce sem se zlagal. Takrat je pel pas, cev za zalivanje vrta,… Po koncani soli sem upal, da sem zakljucil z manipulacijami, lazmi in stremenju po nacelu `vec zame, manj zate`.
No pa je prisel cas, ko bi moral stopiti v zivljenje, najti sluzbo in se postaviti na svoje noge. Doma sta starsa bila oba ze upokojena, prej pa smo imeli doma obrt. Lahko bi se zaposlil v poklicu za katerega sem se izsolal, a sem ze med solanjem prisel do tega, da sem solo dokoncal zaradi papirja. Konec koncev je le srednja sola. Veselja za nadalnje solanje nisem imel, po vseh izkusnjah z solskim sistemom, zato sem to svojo vedozeljnost potesil doma z pomocjo interneta. Bolj ko je mineval cas, tezje bi se zaposlil, tezje bi nasel ustrezno sluzbo. Skozi leta po raznih razgovorih za sluzbo, sem spoznal da bi se lahko zaposlil vec al manj za nekje 3-6 mesecev, toliko, kolikor delodajalec dobiva prispevke, potem se pa na novo znajdes na zavodu, delodajalec, pa vzame novega brezposelnega iz zavoda. Po drugi strani pa ni tolk krize, da bi bil prisiljen se zaposlit, kot vecina brezposelnih. Prisel je cas ko sem se odlocil, da ne bom vec statistika in sedaj po novem tudi plen, ki bi moral za vsako ceno cez minsko polje – zavod za zaposlovanje. Odlocil sem se da 50 jurjev ni vrednih, da bi moral it nekomu dobesedno spilat suznja za par mesecov, potem pa jovo na novo in z tem smo brezposelni postali blago. Ce bi vztrajal pri vsem tem, bi se skregal z vsemi naceli po katerih sem bil vzgajan in katere zivim. Zunaj vsak zase, vsak za svojo rit, kaj prinese jutri, bomo vidli jutri…
Po drugi strani pa je pritisk na mlade, da se zaposlijo velik, sploh zaradi pokojninskega sistema. Mladi pa masovno brezposelni, vprasanje kolk jih je brezposelnih, ko sploh niso v statistiki zajeti. Ampak vazna je statistika, ta k se prikaze EU. Resnica pa zopet ostaja nekje zadaj. Sploh pa kako bo majhen del mladih krpal luknje, za pokojnine ogromno upokojencev. Vsi se obnasamo kot, da nebi bilo jutri, hkrati pa vsi povelicujemo svoje potomce, kako jih imamo radi, kolk so srckani,… Kako prihodnost jim zapuscamo? Jih sploh caka prihodnost? Sploh pa Slovenci smo tko dvolicni, sosede stihamo v hrbet, razdrte druzine brez stikov, ob vsaki vecji krizi se pobijamo med sabo in se hkrat trudmo ful ustrezt drugim in se prikazat v cim boljsi luci. Smo pa v prestolnici zavisti in z nasmehom na obrazu si polnemo zepe. Marsikdo bi se svojo mati prodal. Sploh pa ta razpon med mlado in staro generacijo je ogromen. Starejsa generacija stremi k necemu, kar je skor v popolnem nasprotju z mladino. Mladi odprti za vse mogoce, brez predsodkov, sexajo bolj kot hipi generacija, se druzijo brez meja, komunikacija brez omejitve,… Sistem, ki pa je v rokah starejsih generacij pa vodi svet razdora, vojn, izkoriscanja, kapitalizma, postavljanja meja, zidov,… Mladi niso obremenjeni z vero, kje bo meja, ce meje ze zdej med mladimi na obeh straneh meje, meje ni,… V cem je fora da starejsa generacija skos predava neki o prihodnosti za mlade, ce pa nimajo pojma sploh kaj se z mladino dogaja. Niti jih ne zanima kaj se dogaja, niti nocjo vedet in ce bi vedl, bi blo se hujs. Tko starejsi zivijo v svoji iluziji, mladi v svoji in vsi smo happy.
V medijih delajo ljudje, ki nimajo pojma o medijih, predstavljajo nekaj o cemer nimajo pojma. TV je satira sodobnega casa. Vcasih se zamislim, kaj si bo mislil folk v prihodnosti, ko bo gledal kake stare posnetke. Ze danes ce imas vsaj mal soli v glavi se ne mores nacudit vsem neumnostim. Ze nekaj casa si svoj TV program ustrvarjam sam, z pomocjo interneta. Dokler bojo ljudje v medijih delal zarad vez in poznanstev, sexualnih igric, denarja,… bojo mediji se naprej u kurcu. Sem mislil da je bistvo novinarstva, pridet do resnice, ne pa nabijat neki, sam da se zafila cas. Jaz bi bil zadovoljen tud ce je sam 4 ure programa na TV postajo na dan, sam nej bo ta kvaliteten, in napovedovalec/novinar/komentator naj vsaj ve priblizno o cem govori ali pa naj pride gost, ki ve o cem govori, pa tud ce je 14letni mulc.
Dost za dans, morem scat… zakljucek pa tak
